Kaj pomeni nenamerno hujšanje

Nenamerno hujšanje pomeni, da izgubljate telesno težo, čeprav niste namerno zmanjšali vnosa hrane ali povečali aktivnosti. Najpogosteje ga opišemo kot izgubo več kot 5% telesne teže v 6–12 mesecih (na primer 3–4 kg pri osebi s 70 kg), pri starostnikih pa je lahko zaskrbljujoča že manjša, hitrejša izguba. Natančen izraz “nepojasnjeno hujšanje” uporabljamo, ko kljub pogovoru, pregledu in osnovnim testom vzrok ni takoj jasen.

Zakaj je to pomembno? Ker je hujšanje brez vzroka lahko posledica širokega spektra stanj – od razmeroma nenevarnih (stres, nespečnost, slab apetit) do stanj, ki zahtevajo hitro obravnavo (diabetes s hiperglikemijo, hipertiroza, okužbe, vnetne črevesne bolezni, “hujšanje zaradi bolezni” kot je rak). Dobra novica: strukturiran pristop v ambulanti družinske medicine običajno hitro zoži možnosti in vas usmeri do prave terapije.

Simptomi in znaki

Hujšanje se pogosto ne pojavi samo. Spremljajo ga lahko spremembe apetita, prebave, razpoloženja ali energije. Zanimivo je, da drobni namigi (na primer nove prehranske navade, nenavadna žeja) zdravniku pogosto razkrijejo pravi vzrok.

Zgodnji simptomi

Med zgodnje znake spadajo zmanjšan apetit, zgodnja sitost, blage slabosti, pogostejše odvajanje blata ali napenjanje, blaga nespečnost, nervoza, tresenje rok, pospešen utrip, suha usta z večjo žejo, pogostejše uriniranje, večja razdražljivost ali otožnost, ter nenavadna utrujenost. V praksi to pomeni, da lahko pri “nenadnem hujšanju” opazite, da porcije ne gredo več “po starem”, da vas po nekaj grižljajih nasiti, ali pa da imate kar naprej željo po vodi. Tudi nepotrpežljivost in “nemir v telesu” sta lahko namig za ščitnico.

Napredovali simptomi

Ko stanje napreduje, se lahko pojavijo nočno potenje, dolgotrajna vročina, stalne driske ali mastno, voluminozno blato (malabsorpcija), bolečine v trebuhu, težko požiranje, nepojasnjene bolečine v kosteh, rumeno obarvana koža (zlatenica), kri v blatu, huda utrujenost ali bledica (anemija), izrazite nihaje razpoloženja ali izguba zanimanja za hrano. Pri nekaterih ljudeh se razvije izrazita slabša telesna zmogljivost in izguba mišic (kako hlače “padejo” z beder), kar lahko kaže na podhranjenost ali kakeksijo.

Vzroki za nenamerno ali nenadno hujšanje

Vzroki za hujšanje so raznoliki. Nekateri so razmeroma “banalni” in rešljivi, drugi zahtevajo hitro diagnostiko in usmerjeno zdravljenje. Spodaj so najpogostejše skupine – morda se boste prepoznali v eni od njih.

Pogostejši razložljivi razlogi

Stres, anksioznost, depresija, nespečnost in izguba rutine pogosto zmanjšajo apetit ali “pospravijo” redne obroke – hujšanje brez razloga se v resnici izkaže za hujšanje brez strukture. Pri študentih v izpitnem obdobju ali mladih starših je to zelo pogosto. Tudi nedavno povečanje aktivnosti (npr. 10.000+ korakov dnevno, kolesarjenje v službo) brez dodatnega vnosa energije se hitro pozna na tehtnici.

Endokrini vzroki

Hipertiroza (preveč ščitničnih hormonov) je klasičen vzrok: nenadno hujšanje kljub jedi, pospešen srčni utrip, potenje, nervoza, tresenje rok, slaba toleranca vročine. Sladkorna bolezen tipa 1 ali izrazito povišan sladkor pri tipu 2 lahko povzroča hujšanje zaradi izgubljanja kalorij z urinom – pogosto z močno žejo in pogostim uriniranjem. Redkeje hujšanje povzročajo nadledvične bolezni ali hipofizarne motnje.

Prebavila in malabsorpcija

Dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, napenjanje in spremembe blata usmerjajo na celiakijo, kronično pankreatitis z insuficienco, Crohnovo bolezen ali ulcerozni kolitis. Pri nekaterih ljudeh se pojavi intoleranca na laktozo ali SIBO (prekomerna rast bakterij v tankem črevesu), kar zmanjša izkoristek hranil. Tudi huda refluksna bolezen ali težave pri požiranju vodijo v “tiho” zmanjšanje vnosa hrane.

Okužbe in vnetja

Dolgotrajne okužbe, kot so tuberkuloza, kronični hepatitis, nekatere avtoimunske bolezni (npr. revmatoidni artritis), HIV ali endokarditis lahko povzročajo vztrajno hujšanje, nočno potenje in utrujenost. Tu so pomembni epidemiološki namigi (potovanja, stiki, cepljenja) in spremljajoče vročine.

Rak in sistemske bolezni

“Hujšanje zaradi bolezni” marsikdo povezuje z rakom – in res je nenadna, neznačilna izguba teže eden od možnih znakov nekaterih rakov (npr. želodca, trebušne slinavke, pljuč, debelega črevesa, limfomov). Ob tem se pogosto pojavijo še drugi znaki: slabokrvnost, bolečine, kri v blatu, trdovratni kašelj, zatrdline. Zato je pri vztrajnem nepojasnjenem hujšanju smiselna razširjena diagnostika.

Psihološki in socialni dejavniki

Depresija zmanjša apetit in željo do hrane. Pri motnjah hranjenja (npr. anoreksija) lahko oseba zanika namerno omejevanje. Pri starostnikih imajo velik vpliv osamljenost, žalovanje, finančne skrbi, težave z zobmi in protezami ter težji dostop do hrane; vse to vodi v manjši vnos kalorij.

Zdravila in substance

Nekatera zdravila zmanjšajo apetit ali pospešijo metabolizem: stimulansi (npr. za ADHD), nekateri antidepresivi, metformin in tirzepatid/semaglutid (GLP-1 zdravila), ščitnični hormoni, dolgotrajni antibiotiki. Tudi prekomerno uživanje alkohola, nikotina ali drog vpliva na težo in izrabo hranil.

Posebno poglavje: starostniki

Pri starejših je “hujšanje brez vzroka” pogosto kombinacija: manjši apetit, spremembe okušanja/vohanja, težave z žvečenjem, več zdravil, kronične bolezni in več samote. Nenamerno hujšanje tu hitro vodi v krhkost, padce in okužbe, zato je zgodnje ukrepanje še pomembnejše.

Kako poteka obravnava in zdravljenje

Prvi korak je dober pogovor pri osebnem zdravniku in osnovni pregled. Zdravnik vas bo vprašal o trajanju hujšanja, apetitu, prebavi, žeji, spanju, stresu, zdravilih, uporabi alkohola in družinski anamnezi. Sledijo ciljno izbrani testi – namen je izločiti najpogostejše in najbolj nujne vzroke.

Kateri testi so običajno na vrsti

Osnovni laboratorij vključuje krvno sliko (anemija), vnetne parametre (CRP, sedimentacija), ščitnične hormone (TSH, prosto T4), glukozo in HbA1c, jetrne in ledvične teste, elektrolite, včasih železo/ferritin, vitamin B12 in folat. Glede na simptome se dodajo: testi na celiakijo (tTG-IgA), urin (glukoza, okužba), blato (okultna kri, paraziti), testiranje na okužbe (npr. TB, HIV – če smiselno). Pri sumu na prebavne bolezni pridejo v poštev ultrazvok trebuha, gastroskopija, kolonoskopija ali slikanje (RTG prsnega koša, CT) po presoji.

Zdravljenje vzroka

Ko je vzrok jasen, je cilj usmerjeno zdravljenje: antitiroidna terapija pri hipertirozi, uvedba ali optimizacija zdravljenja sladkorne bolezni, brezglutenska dieta pri celiakiji, eradikacija H. pylori, protivnetna/biološka terapija pri IBD, antibiotična terapija pri okužbah, onkološka obravnava pri raku, psihoterapija in/ali zdravila pri depresiji. Hkrati se pogosto vključi prehranska podpora in vaje za ohranjanje mišic.

Kako hitro pričakovati rezultate

Pri endokrinih vzrokih se teža stabilizira v nekaj tednih do mesecih po začetku terapije. Pri prebavnih in vnetnih boleznih okrevanje traja dlje, a s ciljnim zdravljenjem in prehransko podporo se krivulja običajno obrne navzgor. Pomembno je meriti težo 1× tedensko, spremljati simptome in se držati načrta kontrol.

Tri resnične zgodbe iz prakse:

– Ana (62) je v 4 mesecih izgubila 6 kg. Poleg hujšanja je imela razbijanje srca in tresenje rok. Krvni testi: nizek TSH, povišan T4 – hipertiroza. Po terapiji so se kilogrami vrnili v dveh mesecih, srce se je umirilo.

– Marko (34), športnik, je v 8 tednih izgubil 5 kg in ves čas pil vodo. Zjutraj je pogosto uriniral. HbA1c je bil 10,2% – novoodkrita sladkorna bolezen. Po uvedbi zdravljenja se je apetit normaliziral, teža stabilizirala.

– Petra (45) je zaradi hudega stresa “pozabljala jesti”. Uredili so redne obroke, dodali energijsko bogate prigrizke in kratko psihoterapevtsko podporo. V 6 tednih +2,5 kg in boljši spanec.

Vloga prehrane pri nepojasnjenem hujšanju

Prehrana ne nadomesti diagnostike, je pa pogosto “most”, ki pomaga presekati začarani krog utrujenosti, slabega apetita in izgube mišic. Se pravi: ob preiskavah lahko že danes naredite nekaj praktičnih korakov, da ustavite padec teže.

Koliko energije in beljakovin?

Za ustavitev hujšanja večini pomaga 30–35 kcal/kg telesne teže na dan in vsaj 1,2–1,5 g beljakovin/kg (npr. pri 70 kg: 2100–2450 kcal in 85–105 g beljakovin). Pri starostnikih in oslabljenih ljudeh je cilj bližje zgornjim mejam, z razpršitvijo vnosa v 4–6 manjših obrokov dnevno.

Kako “dvigniti” kalorije brez velikih porcij

Dodajte energijsko gostoto: v juhe in pireje žlico olivnega olja ali masla, v ovseno kašo oreščke in suho sadje, v jogurt grški jogurt ali skuto, v omake avokado. Pijače naj prinašajo energijo (smutiji z mlekom, sadjem in arašidovim maslom). Če porcij ne zmorete, uporabite prigrizke na 2–3 ure (sir in krekerji, oreščki, jogurt, banane, humus s kruhom).

Oralni prehranski dodatki (ONS)

Pri precejšnjem hujšanju in slabšem apetitu so koristni tekoči prehranski pripravki z beljakovinami in kalorijami (npr. 300 kcal/200 ml, 20 g beljakovin). Izbira naj bo po posvetu z zdravstvenim osebjem, da se prilagodi okusom, laktozni toleranci in ciljem.

Beljakovine in gibanje za mišice

Vsak obrok naj vsebuje vir beljakovin (ribe, jajca, perutnina, stročnice, tofu, skuta). Kratek odporni trening 2–3× tedensko (elastike, lažje uteži, vaje z lastno težo) zmanjša izgubo mišic in izboljša apetit. Že 10–15 minut strukturiranih vaj na dan je odličen začetek.

Posebna stanja

Pri celiakiji je nujna stroga brezglutenska prehrana, pri pankreatični insuficienci encimi ob obrokih, pri IBD pogosto mehkejša, energijska prehrana med zagoni. Pri sladkorni bolezni pazite na uravnotežen vnos ogljikovih hidratov, beljakovin in zdravih maščob, po meri terapije. Pri težavah s požiranjem izberite mehko/kašasto hrano in gostila – po nasvetu logopeda in dietetika.

Kdaj nujno k zdravniku

Ne odlašajte, če se prepoznate v naslednjih situacijah. Nekateri znaki so “rdeče zastavice” in zahtevajo hitro obravnavo.

• Izguba ≥5% telesne teže v 6–12 mesecih ali hitra izguba v nekaj tednih (npr. 3–5 kg brez razlage).
• Vztrajna vročina, nočno potenje, nepojasnjena utrujenost ali bledica.
• Huda žeja in pogosto uriniranje, nenadna zamegljenost vida, sladek zadah – sum na povišan sladkor.
• Kri v blatu, črna stolica, vztrajna driska, boleče ali oteženo požiranje, bruhanje.
• Trdovraten kašelj, kri v izpljunku, bolečine v prsih, zadihanost.
• Bolečine v trebuhu z napredujočo zlatenico, svetlo blato, temen urin.
• Močna depresija, misli na samopoškodovanje, izrazit upad apetita.
• Pri starostnikih: opazno zmanjšanje vnosa hrane/pijače, padci, zmedenost.
• Pri otrocih ali nosečnicah je vsako nepojasnjeno hujšanje razlog za hiter pregled.

Če imate katerega od teh znakov, pokličite osebnega zdravnika ali dežurno ambulanto. Ob nenadni hudi slabosti, bolečinah v prsih, težkem dihanju ali znaki dehidracije – takoj na urgenco.

Kako se pripraviti na pregled zaradi nenamerne izgube teže

Kratek, dobro pripravljen pregled pogosto prihrani dodatne obiske. Doma zberite nekaj ključnih podatkov in jih vzemite s seboj – tako vaš zdravnik hitreje zoži možnosti in usmeri preiskave tja, kjer največ pomenijo.

Kontrolni seznam za obisk (natisnite ali zapišite v telefon)

• Časovnica teže: kdaj se je hujšanje začelo, koliko ste tehtali pred 1, 3 in 6 meseci (teža 1× tedensko, vedno ob istem času).
• Apetit in obroki: koliko obrokov zmorete, zgodnja sitost, slabost, težave s požiranjem.
• Simptomi po telesnih sklopih: prebava (driska, mastno blato, kri/sluz), srce (razbijanje, pospešen utrip), ščitnica (tresenje, potenje, huje prenašate vročino), okužbe (vročina, nočno potenje, kašelj), psihično počutje (anksioznost, upad volje).
• Tekočina in urin: nenavadna žeja, pogosto uriniranje, nočno vstajanje.
• Zdravila in dodatki: vsa na recept in brez recepta (vključno z zelišči, praški, “fat burnerji”), začetek/menjava zadnje mesece.
• Pretekle bolezni in dogodki: okužbe, operacije, potovanja, stik z bolnimi, izguba bližnjega, večji stres.
• Prehranske posebnosti: brezglutensko, brez laktoze, vegetarijanstvo/veganstvo, intoleranca.
• Družinska anamneza: ščitnica, sladkorna bolezen, bolezni prebavil, rak.

Majhni namigi, ki zdravniku veliko povedo

• Oblačila in pas: ohlapne hlače, “novi luknji” na pasu ali prstani, ki zdrsijo – zapišite približen datum, ko ste to opazili.
• Utrujenost in zmogljivost: ali ste težje opravili običajen sprehod/nakup, padci, vrtoglavice.
• Usta in zobje: boleče dlesni, slabo prilegajoče se proteze, bolečine pri žvečenju.

Podhranjenost, sarkopenija in kakeksija: v čem je razlika in zakaj je to pomembno

Ni vsaka izguba teže enaka. Pri delu z bolniki ločimo:

• Podhranjenost: premalo energije in/ali beljakovin glede na potrebe – pogosto zaradi manjšega vnosa hrane, težav z žvečenjem/požiranjem ali dolgotrajne bolezni.
• Sarkopenija: izguba mišične mase in moči (lahko tudi pri normalni teži). Pokaže se kot “šibkost v rokah/nogah”, počasnejša hoja, težje vstajanje s stola.
• Kakeksija: zapleten sindrom pri kroničnih in onkoloških boleznih – kombinacija izgube teže, slabega apetita, vnetja in izgube mišic; sama dodatna hrana pogosto ni dovolj, potrebna je usmerjena medicinska terapija plus prehranska podpora.

Zakaj je to pomembno? Ker zgodnje prepoznavanje in ukrepanje (diagnostika vzroka + beljakovinsko-energijska podpora + gibanje) dokazano izboljša okrevanje in zmanjša zaplete.

Hitri “samopreizkus” doma (ne nadomešča pregleda)

• Moč stiska roke: ali iz dneva v dan težje odprete kozarce, iz vrečke dvignete mleko, iz stola vstanete brez opore?
• Obseg nadlahti ali stegna: če opazite, da so rokavi/boki občutno bolj ohlapni kot pred 2–3 meseci, je to lahko znak izgube mišic.
• Tempo hoje: se je običajni 10‑minutni sprehod “neopazno” podaljšal in potrebujete počitek? Zapišite.

Opomba: formalno oceno tveganja (npr. MUST/MNA) opravi zdravstveno osebje. Po smernicah ESPEN (2023) je k rizičnim osebam potrebno pristopiti proaktivno – pogosto koristijo ONS, bogatenje hrane in ciljan odporni trening.

7‑dnevni mikro načrt za ustavitev padanja teže

V praksi največ pomeni strukturiran prvi teden: malo in pogosto, veliko beljakovin in energijsko goste “majhne stvari”. Ciljajte na 30–35 kcal/kg in 1,2–1,5 g beljakovin/kg na dan (pri onkološki kakeksiji po presoji do 1,5–2,0 g/kg).

Osnovna pravila (7 dni)

• 6 mini‑obrokov/dan: vsakih 2–3 ure (3 manjši obroki + 3 prigrizki).
• Beljakovine v vsakem obroku: cilj 20–30 g na obrok (jajca, skuta, grški jogurt, tuna/losos, perutnina, tofu/tempeh, stročnice, sirotkin napitek).
• Energijsko bogatenje: žlica olivnega olja/masla v juho ali pire, oreški/semena v kašo, dodatna žlica arašidovega masla v smuti.
• Pitna energija: smutiji z mlekom/jogurtom, ONS po nasvetu, kakav z mlekom; voda ostaja osnovna, a del tekočine naj prinese kalorije.
• Kratek odporni trening: 10–15 minut (elastike, lažji počepi, stisk dlani) 3× tedensko – signal telesu, naj ohrani mišice.

Primer dneva (prilagodite okusom in toleranci)

• Zajtrk: omleta iz 2 jajc in sira + kos polnozrnatega kruha + 1 jogurt (ali skuta).
• Dopoldanski prigrizek: smuti (mleko ali kefir + banana + arašidovo maslo + ovseni kosmiči).
• Kosilo: losos ali piščanec, pire krompir obogaten z oljem/maslom, mehka zelenjava; po potrebi omaka z olivnim oljem.
• Popoldne: sir + krekerji ali humus + kruh; pest oreškov, če zmorete.
• Večerja: kremna juha (dodajte smetano/olje) + sendvič s kuhano šunko/skuto.
• Pred spanjem: grški jogurt ali ONS (200–300 kcal, 15–30 g beljakovin).

Če imate sladkorno bolezen: obdržite beljakovinske cilje, izbirajte kompleksne ogljikove hidrate in delite jih čez dan; odmerek ONS in ogljikovih hidratov uskladite z zdravnikom/dietetikom in terapijo.

Namigi po simptomih: kaj zdravnik običajno doda k osnovnim preiskavam

To niso “navodila za samodiagnostiko”, temveč orientacija, kaj lahko pričakujete v ambulanti glede na vodilne simptome.

Prebavila (driske, mastno blato, bolečine, kri/sluz)

• Usmerjeno: blato na okultno kri/parazite, tTG‑IgA (celiakija), elastaza v blatu (pankreatična insuficienca), UZ trebuha, po presoji gastroskopija/kolonoskopija.

“Pospešeni” znaki (tresenje, palpitacije, potenje, netoleranca vročine)

• Usmerjeno: TSH, prosto T4 (včasih T3), EKG; pri atipičnih potekih še protitelesa.

Velika žeja in pogosto uriniranje

• Usmerjeno: glukoza, HbA1c, urin (glukozurija, ketoni), osnovni elektroliti; pri hitrem poteku urgentna obravnava.

Dolgotrajna vročina/nočno potenje/kašelj ali nepojasnjena anemija

• Usmerjeno: RTG prsnega koša, razširjeni laboratorij (vključuje železo/ferritin), po presoji CT, testiranje na okužbe (npr. TB, HIV – če smiselno) in napotitev k specialistu.

Pogosta vprašanja

Kdaj je nenamerno hujšanje zaskrbljujoče?

Pravilo “5% v 6–12 mesecih” je dober prag. Pri 80 kg je to 4 kg. Če izguba teže napreduje, če je prisotno nočno potenje, vročina, kri v blatu, huda žeja/uriniranje ali bolečine, se oglasite čim prej. Pri starostnikih, otrocih in nosečnicah je toleranca še manjša – tudi manjša, hitra izguba je lahko pomembna. Seveda včasih razlog najdemo v stresu ali spalnih navadah, a pri vztrajnem trendu je prav, da vas pregleda zdravnik.

Je “nepojasnjeno hujšanje” isto kot “hujšanje brez vzroka”?

V praksi pogosto uporabljamo oba izraza podobno. “Nenamerno hujšanje” pomeni, da niste namenoma hujšali. “Nepojsanjeno” pa, da po prvem pogovoru in osnovnih testih vzroka še nimamo. Ko nadaljujemo diagnostiko, vzrok pogosto odkrijemo (ščitnica, sladkorna, prebavila, okužbe, psihološki dejavniki) – zato izraz “brez vzroka” v resnici le pomeni “vzrok še ni znan”.

Ali je stres lahko vzrok za hujšanje brez razloga?

Da, in pogosteje, kot si mislimo. Stres dvigne kortizol in spremeni rutino: preskakovanje obrokov, več kave, slabši spanec – rezultat je manj kalorij in več porabe. Včasih se pridružita anksioznost ali depresija. A pozor: stres lahko sočasno prikrije “organske” vzroke. Če hujšanje traja, je kljub stresu smiseln zdravniški pregled.

Kaj običajno pregleda zdravnik pri nenadnem hujšanju?

Poleg pogovora in kliničnega pregleda sledi osnovni laboratorij (krvna slika, CRP/ESR, TSH, glukoza/HbA1c, jetrni/ledvični testi). Glede na znake doda teste za celiakijo, okužbe, okultno kri v blatu, urin, vitamine/minerale. Po potrebi sledi slikanje (RTG, UZ, včasih CT) ali endoskopske preiskave. Cilj je izločiti nujna stanja in priti do jasnega vzroka.

Kako hitro naj ukrepam, če gre za nenadno hujšanje?

Če v 4–8 tednih izgubite 3–5 kg brez razloga, se naročite k zdravniku. Ob rdečih zastavicah (kri v blatu, vročina, nočno potenje, huda žeja/uriniranje, bolečine v prsih, zlatenica) ukrepajte takoj. Medtem vodite dnevnik prehrane, tekočine, teže in simptomov – to zelo pomaga pri diagnostiki.

Ali nenamerno hujšanje vedno pomeni “nekaj resnega”, npr. rak?

Ne. Velik delež primerov je povezan s stresom, nespečnostjo, prehodnimi okužbami, ščitnico ali urejanjem sladkorne bolezni. A ker je med možnimi vzroki tudi rak ali kronične okužbe, je pametno, da vztrajnega nepojasnjenega hujšanja ne ignorirate. Zdravnik s preiskavami hitro preseje najverjetnejše scenarije in ukrepa po potrebi.

Kakšna je razlika med hujšanjem pri sladkorni bolezni in pri ščitnici?

Pri sladkorni bolezni opazimo močno žejo, pogosto uriniranje, nočno vstajanje, utrujenost, lahko zamegljen vid – kalorije dobesedno “uhajajo” skozi urin. Pri hipertirozi pa so bolj izraziti “pospešeni” znaki: razbijanje srca, tresenje rok, potenje, nervoza, slabša toleranca vročine, včasih driske. Krvni testi ločijo stanja in usmerijo zdravljenje.

Katere bolezni prebavil najpogosteje stojijo za nepojasnjenim hujšanjem?

Celiakija (zlasti ob napenjanju in anemiji), kronični pankreatitis z insuficienco (mastno blato, bolečine po mastni hrani), vnetna črevesna bolezen (driske, kri/sluz), raki prebavil (sprememba odvajanja, kri v blatu, hujšanje), huda refluksna bolezen ali motnje požiranja. O tem največ povedo simptomi in ciljno izbrane preiskave (blato, endoskopije, slikanje).

Lahko zdravila povzročijo hujšanje brez vzroka?

Da. Med znanimi so stimulansi (npr. za ADHD), nekateri antidepresivi, metformin in GLP‑1 analogi, ščitnični hormoni, dolgotrajni antibiotiki. Tudi alkohol in nikotin zmanjšujeta apetit in absorpcijo hranil. Če ste začeli novo terapijo in opažate nenadno hujšanje, se posvetujte z zdravnikom – morda so možne prilagoditve.

Kaj lahko storim doma, preden pridem do zdravnika?

Za 1–2 tedna vodite dnevnik: obroki, prigrizki, tekočina, simptomi, teža 1× tedensko. Ciljajte na 4–6 manjših obrokov, dodajte energijsko gostoto (olje, oreščki, polnomastni mlečni izdelki), izberite beljakovine pri vsakem obroku in pijte energijske napitke/smutije, če trdne hrane ne zmorete. To ni nadomestilo za pregled, je pa dobra podpora.

Ali so beljakovinski napitki in ONS varni?

Večinoma da, posebej pri zmanjšanem apetitu. Izberite izdelke z 200–400 kcal in 15–30 g beljakovin na porcijo, po možnosti po posvetu z medicinsko sestro ali dietetikom. Pri boleznih ledvic/jetra ali pri posebnih dietah pa je potrebna dodatna previdnost in individualno svetovanje.

Kako lahko pomagam staršu, ki izgublja težo?

Najprej dogovorite pregled. Nato pomagajte pri organizaciji: nakupi, dostava obrokov, mehka hrana, obroki “po malo in pogosto”, družba pri jedi, pregled zob/protez, pregled zdravil. Pri izrazitem hujšanju prosíte za napotitev k dietetiku in oceno tveganja za podhranjenost. Že 300–500 dodatnih kcal dnevno lahko obrne trend.

Ali je časovno omejeno hranjenje (intermitentni post) dobra ideja, če že nenamerno hujšam?

Ne. Če telesna teža upada brez namena, je cilj obrnjen: doseči kalorični presežek in dovolj beljakovin čez dan. Časovno omejeno hranjenje pogosto še dodatno zmanjša dnevni vnos energije in hranil, kar lahko poslabša podhranjenost in izgubo mišic. Bolj smiselno je 4–6 manjših obrokov, energijsko bogatenje (olje, oreščki, polnomastni mlečni izdelki) in po potrebi ONS. Ko se teža stabilizira in je vzrok zdravljen, se prehranski vzorec lahko ponovno prilagodi – po posvetu z zdravnikom/dietetikom.

Kako pravilno spremljati težo, da ne “lovim” nihanj vode?

Tehtajte se enkrat tedensko, zjutraj, tešči, po izpraznitvi mehurja, v enakih oblačilih (ali brez). Zapišite datum in vrednost. Dnevna nihanja 0,5–1 kg so pogosto tekočina; pomemben je trend 2–4 tednov. Nagel padec ali porast 2–3 kg v nekaj dneh ob slabosti, driskah, oteklinah ali zadihanosti je lahko znak težav s tekočinskim ravnovesjem – kontaktirajte zdravnika.

Ali lahko preneham z beljakovinskimi napitki (ONS), ko se mi apetit vrne?

Da, vendar postopno. Najprej ohranite skupni vnos beljakovin z običajno hrano (cilj 1,2–1,5 g/kg), nato zmanjšajte ONS na 1× dnevno, nato na »po potrebi« (dni s slabšim apetitom ali po zahtevnejšem dnevu). Pri onkološki kakeksiji ali izraziti sarkopeniji se trajanje ONS določa individualno – odločitev sprejmite skupaj z zdravnikom/dietetikom glede na težo, laboratorij in počutje.

Predloga 7‑dnevnega dnevnika spremljanja (prinesite na pregled)

Nič zapletenega – ena vrstica na dan z glavnimi podatki je dovolj.

Kaj pravijo smernice (2023–2025)

Po ESPEN (2023) naj osebe z nenamerno izgubo teže ciljajo na 30–35 kcal/kg in 1,2–1,5 g beljakovin/kg/dan; pri onkološki kakeksiji lahko potrebe dosežejo 1,5–2,0 g/kg – individualno in pod nadzorom. NICE (2024) opozarja, da je izguba ≥5% telesne teže v 6–12 mesecih pomemben alarmni znak; pri starostnikih je prag nižji in časovni okvir krajši. Uporaba standardiziranih orodij (npr. MUST/MNA) v ambulanti omogoča zgodnejše prepoznavanje podhranjenosti in hitrejšo napotitev k dietetiku. Pri sladkorni bolezni ADA (2025) poudarja, da nenadna izguba teže z izrazito žejo/uriniranjem zahteva hitro oceno glikemije in zdravljenje, prehranska podpora pa se prilagodi terapiji. Vse to se sklada tudi s kliničnimi priporočili NCCN (2024) za kakeksijo.