Zakaj in kdaj na pregled prostate (PSA)

Pregled prostate z merjenjem PSA (prostata-specifični antigen) je preprost krvni test, ki pomaga oceniti tveganje za raka prostate. A tu je pomemben “ampak”: PSA ni test za diagnozo, ampak za oceno tveganja. Povišan PSA lahko pomení marsikaj – od benigne hiperplazije (BHP) do vnetja – ne le raka. Zato sodobne smernice priporočajo pameten, tveganju prilagojen pristop.

Kdaj začeti s PSA testom

Večina mednarodnih smernic (EAU 2024/2025, AUA) predlaga, da moški brez posebnih dejavnikov tveganja razmislijo o prvem PSA testu med 45. in 50. letom. Ta “bazalni PSA” določi prihodnji interval: zelo nizek rezultat pomeni redkejše ponovitve, višji rezultat pa pogostejše spremljanje. Če imaš v družini raka prostate (oče, brat) ali si temnopolti moški, se pogosto svetuje začetek že pri 40–45 letih.

Zakaj sploh PSA?

Zaradi zgodnjega odkrivanja raka prostate, ki je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Po podatkih NIJZ in slovenskega registra raka vsako leto odkrijejo približno tisoče novih primerov. Ne gre za to, da bi vsi potrebovali takojšnjo diagnostiko – gre za pametno, korak za korakom oceno tveganja, da ujamemo agresivne oblike in hkrati zmanjšamo preiskav preveč.

Kako se pripraviti na pregled prostate (PSA test)

PSA test je enostaven krvni odvzem, a drobne priprave lahko preprečijo lažno povišane rezultate. V praksi to pomeni: nekaj malenkosti v dveh dneh pred testom in dobra komunikacija z zdravnikom.

48 ur pred odvzemom

– Izogibaj se ejakulaciji 48 ur pred testom (lahko začasno dvigne PSA).
– Ne pretiravaj z intenzivnim kolesarjenjem ali jahanjem (pritisk na presredek lahko zviša PSA).
– Če je bil opravljen digitorektalni pregled (DRP) ali urološki poseg, se posvetuj, kdaj je primeren čas za odvzem.

Zdravila in stanja, ki vplivajo na PSA

– 5-alfa-reduktazni inhibitorji (finasterid, dutasterid) PSA znižajo približno za polovico – to mora zdravnik vedeti, ker se interpretacija prilagodi.
– Okužba sečil ali prostatitis lahko močno dvigneta PSA; test se običajno odloži po zdravljenju (teden do nekaj tednov).
– Po kateterizaciji mehurja ali biopsiji počakamo, preden ponovimo test (po navodilih urologa).

Ali moraš biti tešč?

Ponavadi ni nujno. A ker se pogosto odvzame tudi druga laboratorijska kri (lipidi, glukoza), ti lahko predlaga zdravnik, da prideš tešč. Vprašaj v ambulanti in si prihrani dodatni obisk.

Kako poteka PSA test in DRP pregled

Pregled prostate se običajno začne pri osebnem zdravniku ali urologu z dvema korakoma: PSA test iz krvi in klinični pregled. Skupaj dajeta boljšo sliko kot katerikoli sam zase.

PSA test – hitro, preprosto

Krvni odvzem iz vene, rezultat v 1–3 dneh. V laboratorijskem izvidu vidiš “PSA” v ng/mL. Včasih zdravnik doda “prosti PSA” ali kombinirane teste (npr. PHI, 4Kscore), ki izboljšajo oceno, ali je povišan PSA verjetno posledica raka ali ne.

DRP – digitorektalni pregled

Zdravnik s prstom skozi danko na kratko oceni velikost, obliko in zatrdline prostate. Neprijetno? Malo, a hitro in dragoceno. Abnormalen DRP pri normalnem PSA še vedno lahko zahteva dodatno obravnavo – zato je kombinacija obeh smiselna.

Če je PSA povišan

Najprej potrditev z ponovitvijo PSA po 6–8 tednih (odvisno od okoliščin) in odprava prehodnih vzrokov (vnetje, ejakulacija, kolesarjenje). Če ostaja povišan ali narašča, se po sodobnih smernicah običajno opravi večparametrični MRI (mpMRI). Ta lahko pokaže, ali je v prostati sumljivo področje, ter pomaga ciljati biopsijo – in zmanjšati nepotrebne biopsije.

PSA vrednosti: razumevanje rezultatov in naslednji koraki

Tu veliko ljudi išče “dovoljena vrednost PSA”. Resnica? Ni ene same “pravilne” meje za vse. PSA naravno narašča s starostjo in velikostjo prostate, vplivajo tudi zdravila in vnetja. Zato govorimo o tveganju, ne o “črti med zdravim in bolnim”.

Tipične referenčne meje po starosti (orientacijsko)

– 40–49 let: približno do 2,5 ng/mL
– 50–59 let: do 3,5 ng/mL
– 60–69 let: do 4,5 ng/mL
– 70–79 let: do 6,5 ng/mL

Te meje so okvirne. Nekateri moški z PSA 2,0 imajo povišano tveganje (če je hitro naraslo ali je DRP sumljiv), drugi z PSA 5,0 ga nimajo (če gre za veliko benigno prostato). Zato se vedno gleda celotno sliko.

Prosti PSA, PSA gostota in “napredni” testi

– Prosti/totali PSA (%fPSA): nižji delež prostega PSA običajno pomeni večje tveganje (npr. pod 10–15%).
– PSA gostota (PSA deljeno z volumnom prostate): višja gostota je bolj sumljiva (npr. >0,15).
– PHI, 4Kscore: kombinirani testi, ki izboljšajo odločanje o biopsiji.

Tri kratke zgodbe iz prakse

– Matej, 52: bazalni PSA 0,8 ng/mL, normalen DRP. Predlog: ponovitev čez 2–3 leta. Nizko tveganje, miren spanec.
– Franci, 61: PSA 5,2 ng/mL, pekoče uriniranje. Po zdravljenju prostatitisa PSA pade na 2,9. Biopsija ni bila potrebna; nauk: testirati ob pravem času.
– Jože, 68: jemlje finasterid. PSA 2,1, a ker zdravilo rezultat prepolovi, upoštevamo “preračunan” PSA ~4,2. Urolog predlaga mpMRI, nato opazovanje brez biopsije.

Kdaj razmišljati o MRI in biopsiji

Če je PSA vztrajno povišan in/ali DRP sumljiv, smernice EAU/AUA predlagajo mpMRI pred prvo biopsijo. Če MRI pokaže lezijo (na primer PI-RADS 4–5), sledi ciljana biopsija. Če MRI ni sumljiv in je tveganje nizko, se lahko odločite za opazovanje z vmesnimi kontrolami PSA. To je lep primer “manj je več”, ko je to varno.

Okrevanje in navodila po biopsiji prostate

Veliko moških pregleda zaključi brez biopsije. Če pa je bila izvedena transperinealna ali transrektalna biopsija, pričakuj nekaj povsem normalnih pojavov in upoštevaj jasna navodila.

Prvih 24 ur

– Blaga bolečina ali občutljivost v predelu presredka ali danke.
– Kapljice krvi v urinu ali blatu.
– Počitek, hidracija, izogibanje napornim dejavnostim. Zdravnik lahko predpiše antibiotik (odvisno od protokola in načina biopsije).

Prvi teden

– Rahla kri v semenu je pogosta še 2–6 tednov – ne ustraši se.
– Izogibaj se težjim naporom 48–72 ur; spolna aktivnost po navodilih zdravnika (ko ni bolečin/krvavitve).
– Če se pojavijo vročina, močne krvavitve, težave z uriniranjem ali hude bolečine – takoj kontaktiraj zdravnika.

Kdaj kontaktirati zdravnika

– Vročina ≥38,5 °C ali mrzlica (možen znak okužbe).
– Strdki ali močna krvavitev v urinu/blatu, ki ne pojenja.
– Zastoj urina ali nezmožnost uriniranja.

Tveganja, omejitve in kako zmanjšati preiskav preveč

PSA rešuje življenja, a ima pasti. Povišan PSA ni diagnoza raka, nizek PSA pa raka ne izključi 100%. Zato se danes uveljavlja pristop po smernicah EAU 2024/2025 in priporočilih Evropske komisije: tveganju prilagojeno presejanje, mpMRI pred biopsijo in uporaba dodatnih testov za boljšo selekcijo.

Možna tveganja in omejitve:

• Lažno pozitivni in lažno negativni rezultati PSA.
• Prekomerne biopsije in prediagnosticiranje počasnih, klinično nepomembnih rakov.
• Tesnoba in “preiskavna utrujenost”.
• Tveganja biopsije: krvavitev, okužba, bolečina, zastoj urina (redkeje po transperinealni poti).

Kako zmanjšati nepotrebne posege? Z upoštevanjem protokolov: ponovitev PSA, odprava prehodnih vzrokov, mpMRI pred prvo biopsijo, uporaba % prostega PSA/PHI/4Kscore, odločanje skupaj z urologom glede na tvoje vrednote in prioritete.

Simptomi, ki zahtevajo pregled prej (ne čakaj na PSA)

PSA je dober začetek, a simptomi so pogosto razlog, da se sploh odpraviš na pregled. Pomembno: večina težav z uriniranjem ni rak, pa vseeno ne ignoriraj opozorilnih znakov.

Tipični simptomi BHP in prostatitisa

• Šibek curek, pogostejše uriniranje, nočno vstajanje: klasično za benigno povečano prostato (BHP).
• Pekoče uriniranje, bolečina v presredku, vročina: lahko gre za prostatitis ali okužbo sečil.
• Prekinjen curek, občutek nepopolnega izpraznjenja: pogosteje BHP kot rak.

Preprosto povedano: simptomi sami po sebi ne ločijo zanesljivo raka od neraka, zato je potreben pameten klinični pristop (PSA + DRP, po potrebi slikanje).

Kdaj takoj k zdravniku

• Kri v urinu ali semenu, ki se ponavlja ali je obilna.
• Akutna zastoj urina (ne moreš urinirati).
• Visoka vročina z mrzlico in bolečim uriniranjem (sum na okužbo/prostatitis).
• Hitro napredujoča bolečina v kosteh in zelo povišan PSA (nujna obravnava).

IPSS – kratek vprašalnik za simptome

IPSS (International Prostate Symptom Score) je preprost vprašalnik, ki oceni, kako zelo te motijo simptomi. Uporaben je za spremljanje skozi čas in pomaga pri odločitvi, ali je dovolj opazovanje, zdravila ali napotitev k urologu.

Ultrazvok prostate in PSA gostota: kako in zakaj

Ultrazvok (UZ) ni “test za rak”, je pa zelo koristen za oceno velikosti prostate in ostalih struktur. Zakaj je to pomembno? Ker velikost neposredno vpliva na interpretacijo PSA preko PSA gostote.

TRUS vs. transabdominalni UZ

• Transrektalni UZ (TRUS): natančneje izmeri volumen prostate in služi kot vodilo pri biopsiji.
• Transabdominalni UZ: skozi trebušno steno; uporabno za mehur in preostanek urina, volumen pa je manj natančen.

PSA gostota v praksi

PSA gostota = PSA (ng/mL) deljeno z volumnom prostate (mL). Višja kot je (npr. >0,15), bolj sumljiv je izvid – še posebej, če MRI ni jasen. V praksi to pomeni: velika benigna prostata lahko “pojasni” zmeren PSA, majhna pa ne.

Kaj ultrazvok ne pove

UZ sam po sebi ne izključi raka in ne nadomesti mpMRI. Je odličen za velikost, ostanek urina, kamne in vodenje biopsije – za oceno sumljivih žarišč pa je mpMRI standard.

Kako brati izvid mpMRI (PI-RADS 1–5)

mpMRI je danes ključni filter pred prvo biopsijo. Na izvidu najdeš oceno PI-RADS 1–5. Kaj to pomeni v praksi?

PI-RADS na kratko

• PI-RADS 1–2: nizka verjetnost klinično pomembnega raka. Če je celotno tveganje nizko (npr. normalni DRP, nizka PSA gostota), pogosto sledi opazovanje.
• PI-RADS 3: “vmesna” verjetnost. Odločitev temelji na dodatnih podatkih (PSA gostota, % prostega PSA, starost, družinska obremenjenost) – včasih biopsija, včasih kontrolni MRI.
• PI-RADS 4–5: visoka verjetnost. Priporoča se ciljana (fuzijska) biopsija.

Se pravi – PI-RADS ni sam zase odločitev, temveč del slike skupaj z DRP, PSA metrikami in tvojimi dejavniki tveganja.

Kontrast, kovinski vsadki in klaustrofobija

• Kontrast (gadolinium): ni vedno nujen; protokol določi radiolog. Ob ledvični bolezni to vnaprej povej.
• Kovinski vsadki: prinesi kartico/izkaznico vsadka. Večina ortopedskih vsadkov ni problem, srčni spodbujevalnik pa zahteva poseben protokol.
• Klaustrofobija: povej pred slikanjem; možno je dobiti blago pomirjevalo ali slikanje v aparatu z večjim “odprtjem”.

Odločanje po PSA: preprost 3‑korakni algoritem

Hočeš jasen okvir, kaj sledi po izvidu? Tu je praktičen pristop, skladen s smernicami EAU 2024/2025.

Korak 1 – Potrdi izvid in odstrani prehodne vzroke

• Ponavljanje PSA po 6–8 tednih, če je bil rahlo povišan.
• 48 ur brez ejakulacije in intenzivnega kolesarjenja; odloži, če imaš akutno vnetje.
• Če jemlješ finasterid/dutasterid ≥6 mesecev, rezultat preračunaj približno x2.

Korak 2 – Ocenjuj tveganje, ne le številke

• % prostega PSA, PSA gostota (sumljivo >0,15), DRP.
• Družinska obremenjenost, starost, simptomi in IPSS.
• Basalni PSA pri 45–50: če je <1,0 ng/mL, razmisli o daljšem intervalu ponovitve (npr. 6–10 let); če je ≥1,0, običajno prej (2–3 leta) – odvisno od celotne slike.

Korak 3 – Slikanje in (morda) biopsija

• mpMRI pred prvo biopsijo.
• PI-RADS 4–5: ciljana + sistematična biopsija po presoji urologa.
• PI-RADS 1–2 in nizko tveganje: opazovanje, kontrolni PSA (in po potrebi kontrolni MRI).

V praksi to pomeni: korak za korakom od nizko invazivnih k bolj invazivnim postopkom – samo, kadar to prinese res dodano vrednost.

Če biopsija potrdi raka: kaj realno sledi (zelo na kratko)

Velik del tumorjev prostate je počasi rastočih. Zato diagnoza še ne pomeni nujne operacije. Smiselno je, da veš za osnovne možnosti – zaradi miru in dobrih odločitev.

Aktivno spremljanje

Pri nizkem tveganju (nizek Gleason/Grade Group, nizek PSA, malo pozitivnih vzorcev) je pogosto najboljša izbira. Sledi načrt: redni PSA, ponovni MRI in občasna ponovna biopsija. Prednost? Ohranimo kakovost življenja, zdravljenje pride v poštev le, če tumor pokaže znake napredovanja.

Kdaj v zdravljenje

Pri srednjem in višjem tveganju sta glavni možnosti radikalna prostatektomija ali obsevanje (različni protokoli). Odločitev je individualna in vključuje tvoje prioritete, pridružene bolezni in mnenje multidisciplinarnega tima. Ključno: vzemi si čas za informirano odločitev – nekaj tednov za dobro odločitev običajno ne spremeni izida.

Pogosta vprašanja

Kdaj naj prvič opravim pregled prostate (PSA)?

Če si brez posebnih dejavnikov tveganja, je smiseln prvi, “bazalni” PSA med 45. in 50. letom. Z družinsko obremenjenostjo (oče/brat) ali pri večjem osebnem tveganju pa že pri 40–45 letih. Po prvem rezultatu se določi razmik do naslednjega testiranja (npr. 2–3 leta pri nizkih vrednostih, prej pri višjih). Odločitev prilagodi s svojim zdravnikom.

Katera je “dovoljena vrednost PSA”?

Ni ene univerzalne meje. PSA je odvisen od starosti, velikosti prostate in drugih dejavnikov. Orientacijske starostne meje (npr. 3,5 ng/mL za 50–59 let) so zgolj vodilo. Če je PSA rahlo povišan, se rezultat pogosto potrdi po 6–8 tednih in upošteva klinični pregled, prosti PSA, PSA gostoto in po potrebi mpMRI.

Ali lahko ejakulacija ali kolesarjenje dvigneta PSA?

Da, kratkoročno. Prav zato se 48 ur pred testom priporoča abstinenca in izogibanje intenzivnemu kolesarjenju/jahanju. Tudi vnetje, kateterizacija mehurja ali nedavne urološke preiskave lahko zvišajo PSA – v takih primerih test običajno odložimo in ponovimo, ko je stanje umirjeno.

Je PSA 4,0 ng/mL vedno znak raka?

Ne. Številni moški z vrednostjo okoli 4,0 nimajo raka, nekateri pa ga imajo že pri nižjih vrednostih. Zato je pomembno kontekstualno branje rezultata: potrditev PSA, DRP, % prostega PSA, PSA gostota, MRI. Namen je razlikovati med nizkim in višjim tveganjem, ne postaviti diagnoze samo iz ene številke.

Ali je DRP (digitorektalni pregled) res potreben?

Je kratek in lahko doda pomembne informacije. Sumljiv DRP ob normalnem PSA še vedno lahko usmeri k dodatnim pregledom. Kombinacija PSA in DRP izboljša zaznavo, zato jo številne smernice priporočajo v sklopu ocene tveganja, zlasti pri prvih pregledih po 45. letu.

Kaj je prosti PSA in zakaj je pomemben?

PSA v krvi kroži v vezani in prosti obliki. Nizek delež prostega PSA (npr. <10–15%) je bolj sumljiv na rak in lahko pomaga odločiti, ali je smiselna biopsija. Ni pa absolutno pravilo – vedno se gleda skupaj z drugimi dejavniki (starost, velikost prostate, MRI).

Kdaj je smiseln MRI in kdaj biopsija?

Če PSA ostaja povišan ali narašča in/ali je DRP sumljiv, smernice priporočajo mpMRI pred prvo biopsijo. Če MRI pokaže sumljivo lezijo (PI-RADS 4–5), sledi ciljana biopsija. Če je MRI negativen in je celotno tveganje nizko, se pogosto odloči za opazovanje z rednimi kontrolami namesto takojšnje biopsije.

Ali zdravila vplivajo na PSA?

Da. Finasterid in dutasterid (za BHP) znižata PSA približno za 50% – rezultat se interpretira “podvojen”. Tudi zdravila za prostatitis in nedavne manipulacije z urogenitalnim traktom lahko vplivajo. Vedno povej zdravniku, kaj jemlješ in kakšne posege si imel.

Kako pogosto naj ponavljam PSA test?

Odvisno od bazalnega PSA in dejavnikov tveganja. Pri zelo nizkem PSA lahko zadošča ponovitev na 2–3 leta; pri višjih vrednostih ali družinski obremenjenosti morda pogosteje (na 1 leto ali po dogovoru). Tudi po 70. letu se o nadaljevanju presejanja odloča individualno glede na zdravje in pričakovano korist.

Ali prehrana in življenjski slog vplivata na PSA?

Posredno da: zdrava telesna masa, redna gibanje, uravnotežena prehrana (več zelenjave, manj procesirane rdeče mesa) so povezani z boljšim celostnim zdravjem prostate. Ne gre pa za “čarobno” hrano, ki bi znižala PSA čez noč. Če je PSA povišan, najprej preverimo medicinske vzroke in se ravnamo po smernicah.

Ali PSA hitrost (velocity) še šteje?

Samostojna “hitrost” PSA ni več glavno merilo za odločanje. Vredna je v kontekstu: če PSA hitro narašča, to pritegne pozornost, a odločitev za biopsijo temelji na kombinaciji dejavnikov (MRI, %fPSA, gostota PSA, DRP), ne zgolj na hitrosti.

Kako je s stroški in dostopnostjo v Sloveniji?

PSA test in nadaljnje obravnave so v okviru javnega sistema možne po napotitvi izbranega zdravnika. Za podrobnosti glede čakalnih dob in kritja se obrni na svojo ambulanto in preveri aktualne podatke NIJZ ali ZZZS. Za samoplačniške storitve povprašaj pri izvajalcih.

IPSS – kratek vprašalnik za simptome

IPSS (International Prostate Symptom Score) je preprost vprašalnik, ki oceni, kako zelo te motijo simptomi. Uporaben je za spremljanje skozi čas in pomaga pri odločitvi, ali je dovolj opazovanje, zdravila ali napotitev k urologu.

PSA gostota v praksi

PSA gostota = PSA (ng/mL) deljeno z volumnom prostate (mL). Višja kot je (npr. >0,15), bolj sumljiv je izvid – še posebej, če MRI ni jasen. V praksi to pomeni: velika benigna prostata lahko “pojasni” zmeren PSA, majhna pa ne.

Kaj ultrazvok ne pove

UZ sam po sebi ne izključi raka in ne nadomesti mpMRI. Je odličen za velikost, ostanek urina, kamne in vodenje biopsije – za oceno sumljivih žarišč pa je mpMRI standard.

Aktivno spremljanje

Pri nizkem tveganju (nizek Gleason/Grade Group, nizek PSA, malo pozitivnih vzorcev) je pogosto najboljša izbira. Sledi načrt: redni PSA, ponovni MRI in občasna ponovna biopsija. Prednost? Ohranimo kakovost življenja, zdravljenje pride v poštev le, če tumor pokaže znake napredovanja.

Kdaj v zdravljenje

Pri srednjem in višjem tveganju sta glavni možnosti radikalna prostatektomija ali obsevanje (različni protokoli). Odločitev je individualna in vključuje tvoje prioritete, pridružene bolezni in mnenje multidisciplinarnega tima. Ključno: vzemi si čas za informirano odločitev – nekaj tednov za dobro odločitev običajno ne spremeni izida.

Ali lahko ultrazvok nadomesti MRI pri pregledu prostate?

Ultrazvok (TRUS) je odličen za merjenje velikosti prostate, oceno preostanka urina in vodenje biopsije, ni pa primeren za zanesljivo odkrivanje klinično pomembnega raka. mpMRI veliko bolje pokaže sumljiva žarišča in pomaga ciljati biopsijo. V praksi: UZ dopolnjuje klinični pregled in PSA (npr. za izračun PSA gostote), MRI pa je filter pred prvo biopsijo. Če je MRI nedostopen ali kontraindiciran, se odločanje opre na PSA metrike, DRP in presojo urologa – a če je mogoče, je MRI prednost.

Kako dolgo po prostatitisu ali okužbi sečil naj počakam z novim PSA?

Praviloma PSA ponovimo, ko so simptomi in vnetni markerji umirjeni. V praksi to pomeni vsaj 6–8 tednov po koncu zdravljenja, včasih tudi dlje, če je bil potek težji. Če je bil PSA zelo povišan v času vnetja, se pogosto izvede še en vmesni kontrolni pregled (npr. čez 3 mesece), da potrdimo, da se je vrednost vrnila na izhodišče. Pomembno je, da o času ponovitve odloči zdravnik, ki pozna tvoj potek bolezni.

Ali moram pred biopsijo prenehati z aspirinom ali antikoagulanti?

Ne ustavljaj zdravil na svojo roko. Protokol je odvisen od vrste biopsije in tvojega tveganja za krvavitve. Pri transperinealni biopsiji se nizki odmerek aspirina v številnih ustanovah lahko nadaljuje, pri transrektalni pa včasih priporočijo začasno prekinitev. Za antikoagulante (varfarin, NOAK) je potreben individualni dogovor z urologom in osebnim zdravnikom/kardiologom. Vedno sledi pisnim navodilom svoje ustanove – varnost je na prvem mestu.

Kaj pomeni, če imam PI-RADS 3 na MRI?

PI-RADS 3 pomeni vmesno verjetnost klinično pomembnega raka. Odločitev ni avtomatska. Upoštevajo se PSA gostota (če je >0,15, je prag za biopsijo nižji), % prostega PSA, tvoja starost, DRP in družinska obremenjenost. Včasih sledi ciljana ali sistematična biopsija, včasih kontrolni MRI čez 6–12 mesecev z vmesnim spremljanjem PSA. Namen je ujeti klinično pomembne tumorje in se izogniti nepotrebnim posegom.

Ali se lahko DRP preskoči, če imam “lep” PSA?

DRP je kratek in doda pomemben kos informacij. Tudi ob normalnem PSA se včasih otiplje sumljiva zatrdlina, ki spremeni naslednje korake. Številne smernice še vedno priporočajo DRP vsaj pri začetni oceni po 45. letu, ker kombinacija PSA + DRP izboljša zaznavo. Če imaš posebne zadržke, to odkrito povej – zdravnik bo pojasnil koristi in poiskal sprejemljiv pristop.

Kaj pravijo raziskave (2024/2025)

Po smernicah EAU 2024/2025 mpMRI pred prvo biopsijo zmanjša nepotrebne biopsije in bolje zazna klinično pomemben rak. Študija PRECISION (NEJM) je pokazala večjo zaznavo pomembnih tumorjev in manj nepotrebnih biopsij z MRI-vodenim pristopom v primerjavi s sistematično biopsijo. Podatki EAU kažejo, da je tveganje za sepso pri transrektalni biopsiji približno 1–2%, pri transperinealni pa občutno nižje (<0,1%), zato številni centri prehajajo na transperinealni pristop. ERSPC podanalize kažejo, da je pri moških z bazalnim PSA <1,0 ng/mL pri 45–50 letih tveganje za napredovali rak v naslednjih desetletjih nizko, kar podpira daljše intervale spremljanja. Evropska komisija je 2024 podprla pilotne programe tveganju prilagojenega presejanja (PSA + MRI) v državah članicah.